Pakiranje hrane:
(1) učinek ohranjanja vrednosti: hrana zaradi svetlobe, kisika med shranjevanjem, delovanja encimov in temperature oksidira in porjavi maščobe, denaturira vitamine in beljakovine, razgradi pigmente, absorbira vlago in onesnaži z mikrobi ter druge težave, zato lahko embalaža živil nadzoruje zgoraj navedene štiri dejavnike, da podaljša rok uporabnosti živil, ohrani hranilno vrednost in kakovost živil. To je tudi najpomembnejša in najosnovnejša funkcija embalaže živil.
(2) Priročno shranjevanje in transport: Zaradi različne narave surovin se vse vrste živil med transportom zlahka stisnejo, trki in drugi učinki pa zmanjšujejo kakovost živil. Zato različne embalaže živil med transportom zagotavljajo določeno zaščito, na primer odpornost pločevink na mehanske udarce, če zelenjava uporablja valovito škatlo, in podobno kot naša običajna embalaža s toplotno skrčljivo folijo zaradi svoje kompaktne embalaže v primerjavi z drugimi vrstami embalaže prihranijo prostor in so pogosto uporabljene.
(3) Spodbujanje prodaje: Ko v nakupovalnih središčih vidimo široko paleto hrane, se ne osredotočamo le na kakovost izdelkov, temveč tudi na embalažo živil, ki bo do neke mere pritegnila potrošnike. Raje kupujemo lepo zapakirano hrano kot slabo zapakirano. Na primer, zakaj ima lahko blagovna znamka kokosovega soka iz kokosove palme prednost v konkurenci podobnih izdelkov, poleg kakovosti izdelka, pa tudi zaradi veliko idej na embalaži (njegova embalaža kokosovega mleka je nekoliko podobna našim majhnim oglasom, objavljenim ob cesti, namen pa je poudariti ključno stvar: čisti naravni kokosov sok).
(4) promocija vrednosti blaga: Očitno je, da ima pakirano blago višjo vrednost, saj bo embalaža enaki hrani dala izdelku dodatno vrednost. Z drugega vidika se je v zadnjih letih pojavilo tudi pretirano pakiranje, v procesu proizvodnje hrane pa se preveč pozornosti posveča pakiranju hrane (lunine torte in druga praznična darila), kar je prav tako vredno poglobljenega razmisleka.
