Vpliv embalažnih materialov na okolje in vire
Materiali so temelj in predhodnik nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja. V procesu pridobivanja, pridobivanja, priprave, proizvodnje, predelave, prevoza, uporabe in odstranjevanja materialov po eni strani spodbujajo družbeni in gospodarski razvoj ter napredek človeške civilizacije, po drugi strani pa. Porabljajo tudi veliko energije in virov ter izpuščajo veliko odpadnih plinov, odpadne vode in ostankov odpadkov, kar onesnažuje življenjsko okolje ljudi. Različne statistike kažejo, da so materiali in njihova proizvodnja, glede na analizo relativne gostote porabe energije in virov ter vzroka onesnaževanja okolja, eden glavnih vzrokov za pomanjkanje energije, prekomerno porabo virov in celo izčrpavanje. Z blaginjo surovin in hitrim vzponom embalažne industrije se z istim problemom soočajo tudi embalažni materiali. Po nepopolnih statističnih podatkih je trenutna svetovna poraba embalažnih materialov na prebivalca 145 kg na leto. Med 600 milijoni ton tekočih in trdnih odpadkov, ki se vsako leto proizvedejo na svetu, je embalažnih odpadkov približno 16 milijonov ton, kar predstavlja 25 % količine vseh komunalnih odpadkov, 15 % mase. Možno je, da bo tako neverjetno število dolgoročno povzročilo resno onesnaženje okolja in zapravljanje virov. Zlasti očitno in zaskrbljujoče je »belo onesnaženje«, ki ga povzročajo odpadki plastične embalaže, ki se ne morejo razgraditi 200 do 400 let.
Škatla čokolade
Vpliv embalažnih materialov na okolje in vire se odraža v treh vidikih.
(1) Onesnaženje, ki ga povzroča proizvodni proces embalažnih materialov
Pri proizvodnji embalažnih materialov se nekatere surovine predelajo v embalažne materiale, nekatere surovine pa postanejo onesnaževala in se izpuščajo v okolje. Na primer, izpuščeni odpadni plini, odpadna voda, ostanki odpadkov in škodljive snovi ter trdni materiali, ki jih ni mogoče reciklirati, škodujejo okoliškemu okolju.
Škatla čokolade
(2) Neekološka narava embalažnega materiala sama po sebi povzroča onesnaževanje
Embalažni materiali (vključno s pomožnimi snovmi) lahko onesnažijo vsebino ali okolje zaradi sprememb njihovih kemijskih lastnosti. Polivinilklorid (PVC) ima na primer slabo toplotno stabilnost. Pri določeni temperaturi (približno 14 °C) se razgradita vodik in strupeni klor, kar onesnaži vsebino (mnoge države prepovedujejo PVC kot embalažo za živila). Pri gorenju nastaja vodikov klorid (HCI), ki povzroči kisli dež. Če je lepilo, uporabljeno za embalažo, na osnovi topil, bo zaradi svoje strupenosti povzročilo tudi onesnaženje. Klorofluoroogljikovi (CFC) kemikalije, ki se uporabljajo v embalažni industriji kot penilna sredstva za proizvodnjo različnih penastih plastik, so glavni krivci za uničevanje ozonske plasti zraka na Zemlji in povzročajo velike nesreče človeštvu.
Škatla z makroni
(3) Odpadki embalažnih materialov povzročajo onesnaževanje
Embalaža je večinoma za enkratno uporabo, približno 80 % velikega števila embalažnih izdelkov pa postane odpadna embalaža. Z globalnega vidika trdni odpadki, ki nastanejo zaradi odpadne embalaže, predstavljajo približno 1/3 kakovosti trdnih komunalnih odpadkov. Ustrezni embalažni materiali povzročajo ogromno potrato virov, številni nerazgradljivi ali nereciklirni materiali pa predstavljajo najpomembnejši in najpomembnejši del onesnaževanja okolja, zlasti penasta plastika za enkratno uporabo in plastika za enkratno uporabo. "Belo onesnaženje", ki ga povzročajo nakupovalne vrečke, je najresnejše onesnaževanje okolja.
Škatla z makroni
Čas objave: 14. november 2022